Moj 18. Ljubljanski (pol)maraton

Posted on 30 oktobra, 2013 Updated on 28 februarja, 2014

Po letu premora in po rehabilitaciji poškodbe kolena (ki ga verjetno ne bom pozdravil prav zares nikoli), sem se zopet udeležil Ljubljanskega (pol)maratona. Vsekakor je Ljubljanski maraton največji praznik tekačev in tekaških navdušencev pri nas v Sloveniji. Ta vsako leto veže nase tudi čedalje več navijačev in prebivalcev Ljubljane in okolice. Opazil sem da ima skoraj vsak navijač svojega “favorita” nekje na progi, ki ga vztrajno čaka, da bi mu, ko ga zgleda, lahko dal z navijanjem, veter v hrbet in on bi dobil nov zagon, kjerkoli na progi že to je in s tem dobi nekaj nove moči da premaga zadano razdaljo. Tako bi lahko povzel navijanje, ki me navdaja z nadvse pozitivnimi občutki in ga je opaziti pravzaprav na vseh odsekih proge. Ko sem premagoval polmaratonsko razdaljo, sem videl kar nekaj takšnih prizorov, najbolj pa se spomnim dekleta, ki je ravno takrat teklo po dunajski. Tekli smo nakako skupaj teh nekaj sto metrov in ravno pri stavbi merkatorja nekaj 10m naprej jo je čakala verjetno sestra ali prijateljica. Že na daleč je na vso moč začela glasno in na vso moč navijati za njo.Pravzaprav je preglasila vsenokoli. Ko je pritekla do nje, ji v roke porinila nekaj gelov in napitek, ter poleg tega tekla poleg nje še nekaj 10m, ob tem pa jo ves čas glasno vzpodbujala z neko zares entuziastočno pozitivno enregijo. Meni osebno je bil to zares lep prizor, ki ga zlahka ne bom pozabil. Zares upam da je tej punci nakoncu tudi uspelo preteči maraton kakor sem opazil po štartni številjki.

Moj tek je bil nekako po mojih pričakovanjih in trenutnih zmogljivostih in moram rečt da sem kar zadovoljen z tekom čeprav sem za nekaj sekund zgrešil osebni rekord. Ves čas sem tekel gladko in brez kakšne posebne krize, koleno pa mi je tudi dobro služilo. Všeč mi je bila organizacija in pa tudi vse novosti (npr. videoprihod v cilj) bi lahko pozdravil kot pozitivno. Prihod v cilj je sicer super po novem, vendar pa ob gneči ki nastane po prihodu, sploh ne veš kje se nahaja voda in ostalo kar delijo v cilju. Upam da bo organizator to naslednja leta še malo izboljšal, mi pa bodimo dovolj strpni in potrpežlji, saj se vse na enkrat ne da narediti čez noč. Vsekakor si želim še kdaj odteči maraton, kar pa bi si želel je da bi to bilo v kakšnem drugem velikem mestu, kot je npr. Barcelona ali Belin – letos sem žel moral ravno Berlinski maraton zaradi poškodbe izpustiti, čeprav sem bil že prijavljen na njega. Vsekakor se Ljubljanskega maratona še udeležim, ta pa je bi že moj šesti po udeležbi.

LJM 18

Hvala vsem navijačem ob progi, organizatorjem ter prostovoljcem pa tudi sotekačem za to čudovito izkušnjo. Drugo leto pa se zopet vidimo na prazniku teka v prestolnici, vmes pa upam da se srečamo in vidimo še na kakšnih manjših in večjih tekih in tekaških prireditavah.